Dental Junior

Je dojenje res vzrok za zobno gnilobo?

Kaj pravijo raziskave

Za gnile zobke se pogosto krivi uspavanje dojenčka z dojenjem. To prepričanje, da uspavanje z dojenjem vodi do kariesa, temelji na treh člankih iz 70. in 80. let prejšnjega stoletja. Ti članki so pisali o raziskavah, v katere je bilo vključenih le devet dojenčkov, dva izmed teh pa sta bila hranjena tudi po steklenički. Raziskave pa so ponudile tudi zelo malo znanstvenih dokazov, saj niso vsebovale poskusov in kliničnih poskusov. Zaključki teh člankov so bili postavljeni na majhnem obsegu raziskovanja in na površnem razumevanju dojenja.

Kasnejše (veliko bolj poglobljene) raziskave so trdno ovrgle prepričanje, da je dojenje na kakršenkoli način povezano z zobno gnilobo. Sklepni dokazi teh raziskav so temeljili na opazovanju velikih skupin otrok:

 

Še več, zadnje raziskave kažejo na to, da dojenje morda ščiti pred zobno gnilobo, adaptirano mleko pa naj bi spodbujalo njen razvoj. Protitelesa v materinem mleku ovirajo razvoj bakterij (tudi bakterije Streptococcus mutans, ki povzroča karies). Laktoferin, protein v materinem mleku, pa celo uniči bakterijo S. mutans. Raziskovalec Rugg-Gunn je s kolegi ugotovil, da S. Mutans ne more uporabiti laktoze (sladkorja v materinem mleku) enako učinkovito kot lahko uporabi saharozo, ki je prisotna v nekaterih vrstah adaptiranega mleka. Nadaljnje raziskave kažejo, da nekatere vrste adaptiranega mleka raztapljajo sklenino, znižujejo pH, spodbujajo rast bakterij in lahko vodijo do zobne gnilobe.

 

Dojenje se razlikuje od hranjenja po steklenički

Med dojenjem in hranjenjem po steklenički je velika razlika. Steklenička mleko spusti v sprednji del ust in se tako mleko nabira okoli zob, pri dojenju pa otrok dojko posesa globlje v svoja usta in se mleko spušča v grlo, kar spodbudi dojenčka k goltanju. Ko dojenček zaspi med hranjenjem po steklenički, bo cucelj še zmeraj počasi spuščal mleko v dojenčkova usta, dojka pa brez sesanja ne spušča mleka.

 

So imeli tudi naši predniki karies?

Arheološke študije otroških zob iz prazgodovinskega časa kažejo, da je bilo v tistem času izredno malo zobne gnilobe, čeprav lahko sklepamo, da so bili otroci v tistem času dojeni dolgo časa in so najverjetneje spali s svojimi materami in se dojili ponoči.

 

Dejavniki, ki prispevajo k zobni gnilobi

Poleg načina hranjenja dojenčka na zobno gnilobo lahko vplivajo še nekateri drugi dejavniki. Npr:

  • Vnos sladkorja. Pogosto uživanje sladke hrane in pijače.
  • Vstop bakterij Strep mutans v usta. Bakterije Mutans se v dojenčkova usta lahko prenesejo preko staršev, skrbnikov, sorojencev, prijateljev in drugih. S poljubi na usta, deljenjem zobne ščetke, pijače ali pribora ali s ”čiščenjem” dude s svojimi usti lahko nehote prenesemo te bakterije v dojenčkova usta.
  • Motnje v izločanju sline. Slina ščiti pred bakterijo Mutans, saj z zob čisti sladkorje in ščiti pred kislinami. Izločanje sline se med spanjem naravno zmanjša. Izločanje sline pa je manjše tudi pri otrocih z astmo, nedonošenčkih, sladkornih bolnikih in pri uporabi nekaterih zdravil za astmo, antihistaminikih, benzodiazepinih, antiemetikih, itd.
  • Bolezen ali stres matere ali ploda med nosečnostjo.
  • Kajenje med nosečnostjo.
  • Slabe prehranske navade v družini.
  • Slaba ustna in splošna higiena v družini.
  • Genetika – dedne bolezni sklenine.
  • Ostale bolezni ali nepravilnosti – nizka telesna teža novorojenčka, podhranjenost, astma, pogoste infekcije in kronične bolezni.

 

 

Obstaja torej veliko dokazov, ki zavračajo trditev, da dojenje povzroča zobno gnilobo. Materino mleko samo po sebi ne povzroča zobne gnilobe. Vseeno pa tudi dojenčki, ki so hranjenji le z dojenjem, niso odporni na zobno gnilobo, saj nanjo lahko vpliva še veliko ostalih dejavnikov.

 

Več informacij

http://www.llli.org/NB/NBSepOct02p164.html

http://kellymom.com/ages/older-infant/tooth-decay/